Zgodovina tehnologije “Vegetation Strips”
Okoljsko tehnologijo vegetacijskih pasov je Franc Šubic pričel razvijati leta 1978 kot odgovorni uslužbenec pri Upravi za ceste Slovenije. Leta 1983 je Ana Šubic registrirala obrt in pričeli so z uspešnimi izvedbami razvijajoče se tehnologije. Leta 1992 je obrt prerasla v družinsko podjetje Biotec d.o.o., ki je leta 1996 prešlo v last International Biotec Ltd. iz Liechtensteina. Po večletni odsotnosti zaradi svetovanja na področju inženirske biologije za območje JV Azije, sedanji direktor Marko Šubic, leta 2006 ponovno odpre podjetje BIOTEC ŠUBIC d.o.o, ki od tedaj aktivno deluje na področju Slovenije.
Kratek opis tehnologije
Biotehnologija je veda, ki uporablja biološke sisteme kot vzor za rešitev različnih tehnoloških problemov. Narava je mnogo problemov rešila že davno pred nami, zato se je po njej vredno zgledovati.
Danes se pri gradnji pogosto soočamo s problemom nestabilnih, potencialno plazovitih izkopov ali nasipov. Tudi brežine ob cestah in ob hišah so močno podvržene eroziji.
Okoli nas je polno naravnih strmih brežin, ki so stabilne in odporne na erozijske procese. Da bi to naravno stanje uporabili kot znanje pri stabilizaciji brežin, je potrebno razumeti kako živa narava to opravi sama.
Pokaže se, da drevo s svojim koreninjenjem navzgor, brez temelja »podpre« brežino. Tu se vsa človeška gradbena tradicija obrne na glavo. Zid (škarpa) potrebuje temelj, ki mora zdržati svojo težo in pritisk brežine za seboj.
Drevo problem reši drugače. S koreninsko mrežo se »sidra« levo in desno navzgor po strmini in s tem razporedi pritisk na večjo površino ali na bolj stabilno mesto, tako sidran navzgor pa s svojo težo dejansko podpre brežino. Takšna koreninka mreža je porozna in prenese večje obremenitve. Propustna je za morebitno vodo, tako da so vodni pritiski majhni. Tu se pokažejo prednosti pred podpornimi zidovi, ki so togi ter za vodo manj propustni, in skoncentrijajo ves pritisk v temelj, nenazadnje pa so tudi manj prijazni očesu in okolju. Pri izvedbi te biotehnologije uporabljamo žičnato pletivo, ki se ga vgradi v brežino in nadomesti koreninsko mrežo. Brežino se nato ozeleni z poljubno vrsto vegetacije. Tu se najbolje obnesejo lesnate rastline, ki sčasoma še dodatno utrdijo strmino in kasneje popolnoma prevzamejo nalogo žičnatega pletiva.